Obdavčitev korporacije

V Združenih državah lahko družbe odločijo, da bodo obdavčene na ravni podjetja ali na ravni delničarjev. Družba, ki se odloči, da bo obdavčena, ko bo korporacijska stopnja vložila svojo lastno davčno napoved, meri svoj obdavčljivi dohodek in izračuna davčno stopnjo po stopnjah davka od dohodkov pravnih oseb. To zdravljenje imenujemo korporacija C. Ko družbe C razdelijo dobiček svojim delničarjem v obliki dividend, so te dividende delničarjem obdavčljiv dohodek.

Druga možnost je, da se podjetja odločijo za obdavčitev na ravni delničarjev. Družba še vedno posreduje svojo lastno davčno napoved in odmeri svoj obdavčljivi dohodek. Ta obdavčljivi dohodek, skupaj z različnimi odbitki in davčnimi dobropisi, je razdeljen med delničarje. Vsak delničar vključuje njegov del prihodkov od družbe, odbitke in kredite kot del osebne davčne napovedi delničarja. Na ravni podjetja ni davka na dohodek. Namesto tega se vse postavke dohodka obdavčijo po stopnjah dohodnine. To zdravljenje imenujemo družba S. Pismo S se nanaša na podpoglavje S poglavja 1 Kodeksa o notranjem prihodku.

4 Splošne značilnosti S korporacij

Vir: S korporacije, IRS.gov.

Davki na ravni korporacije

Družbe S so odgovorne za plačilo naslednjih davkov na ravni podjetja.

Presežek neto pasivnega davka od dohodka in Davek na povračilo LIFO se uporablja le, če je bila družba S prej obdavčljiva družba C ali če je družba S opravila brezcarinsko reorganizacijo s korporacijo C.

Presežni neto pasivni dohodek je davek na dohodek podjetij na pasivni dohodek, ki ga zasluži družba S. Pasivni dohodki vključujejo prihodke od obresti, dividend, rent, rent in avtorskih honorarjev (razdelek 1362 (d) (3) (C) o notranjem prihodku. Če je pasivni dohodek več kot 25% bruto prejemkov družbe S, presežek pasivne Davek na dohodek se uporablja. IRS nudi delovni list za izračun tega presežka neto pasivnega davka na dohodek v Navodilih za obrazec 1120S (pdf).

Davek za povračilo LIFO velja, če za podjetje S velja eden od naslednjih dveh pogojev:

Vir: navodila za vrstico 22a v Navodilih za obrazec 1120S, IRS.gov. Za več podrobnosti o davku za povračilo LIFO si oglejte razdelek 1.1363-2 pravilnika o dohodnini.

LIFO se nanaša na metodo za merjenje inventarja za davčne namene.

Vgrajeni davek na dobiček se uporablja, če družba S razpolaga s premoženjem v petih letih od pridobitve tega sredstva in družbe S

Za podrobnosti glej del III Navodil za seznam D za obrazec 1120S, IRS.gov; glej tudi razdelek 1374 Kodeksa o notranjem prihodku in Oddelek 1.1374-1 do 1.17.1-1 do 1.1.

Prehod skozi davčne postavke

S podjetjem skozi svoje postavke dohodkov, odbitkov in davčnih dobropisov prenesejo svoje delničarje. Prehod pomeni, da prihodki in druge davčne postavke izhajajo iz donosa podjetja v osebne obračune delničarjev.

Vzemimo preprost primer. Denimo, da je družba ABC korporacija S in ima en sam delničar, D. ABC ima čisti obdavčljivi dohodek v višini 100.000 USD. To sto tisoč dolarjev se poroča od družbe do delničarja prek seznama K-1. Delničar vzame ta znesek iz seznama K-1 in ga poroča na svoji prilogi E stran 2 in ta dohodek dodaja na preostanek svojega dohodka na obrazcu 1040.

Prehodna obdelava pomeni, da prihodki, odbitki ali krediti ohranijo svoj značaj, saj tečejo od družbe S do osebne davčne napovedi delničarja. Če je družba S prodala nekaj sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za dolgoročno obravnavo kapitalskih dobičkov, se ta dohodek poroča kot dolgoročni dobiček na seznamu K-1 od družbe do delničarja in tako bi posameznik to dohodek poročal na svojem ali njen seznam D kot dolgoročni dobiček.

Podobno, predpostavimo, da družba S donira denar v dobrodelne namene. Ta postavka se poroča kot dobrodelna donacija na seznamu K-1. In delničar bi svoje del dobrodelne donacije prijavil kot odbiten odbitek za dobrodelne namene.

Prehodna obravnava davčnih postavk pomeni, da se vse postavke dohodka, odbitka in davčne olajšave obravnavajo na primeren način, ko se te postavke sporočijo v osebni davčni napovedi delničarja.